Pojma dostopnost večina ne prepozna v zvezi z zagotavljanjem enakih možnosti za vse. Večina, ki pojem prepozna, ga povezuje z odpravo predvsem arhitekturnih ovir za gibalno ovirane osebe. A sam pojem je veliko širši.
Tako tudi ob vprašanju dostopne spletne strani ne moremo pričakovati, da bi širša javnost pojem ustrezno prepoznala. Večina ob vprašanju, če je njihova stran dostopna na hitro na mobilnem telefonu, v brskalniku, vnese naslov spletne strani in, ko se stran v brskalniku odpre, zadovoljno in vidno olajšano odgovori, da je.
Toda, ali je to res? Nikakor. Kdaj je spletna stran res dostopna?
Pojem spletna dostopnost
Spletna stran je dostopna, ko je izdelana na način, da jo lahko enakovredno uporabljamo vsi, tudi osebe z naslednjimi oviranostmi:
- vidne,
- slušne,
- zaznavne,
- gibalne,
- govorne,
- raznolike sposobnosti.
To lahko dosežemo z ustreznimi tehnološkimi rešitvami (programiranje), in ustrezno pripravo in objavo vsebin (urednikovanje).
Tim Barns-Lee, oče svetovnega spleta, je problematiko spletne dostopnosti predstavil že na 2. www konferenci v Chikagu, leta 1994. 1999 so bile pripravljene prve smernice za spletno dostopnost (Web Content Accessibility Guideliness 1.0 oz. WCAG 1.0). Trenutno aktualni standard je WCAG 2.1, ki je bil izdan v letu 2018.
Spletna dostopnost torej pomeni, da lahko do vseh vsebin na spletni strani enakovredno dostopamo vsi, ne glede na vrsto oviranosti.